Župnija Vojnik spada v celjsko škofijo in dekanijo Nova Cerkev. Meji na župnije Nova Cerkev, Frankolovo, Dramlje, Ljubečna, Anton Martin Slomšek Celje in Šmartno v Rožni dolini. Od leta 1983 župnijo vodi Anton Perger. Življenje v župniji je zelo pestro. Vrsto let že deluje mešani pevski zbor, vztrajno mu sledi Mešani pevski zbor Forte, nedavno je začel delovati tudi otroški pevski zbor, župnijska Karitas... . Župljani se lahko vključijo v molitveno, svetopisemsko ali zakonsko skupino. Aktivna pa je tudi animatorska skupina, ki pripravlja poletne oratorije in druge različne aktivnosti čez leto. Več o skupinah na skupine v župniji Vojnik »

Vikariat Vojnik se prvič omenja leta 1226. Istega leta je bil omenjen stalni duhovnik, zato sklepamo, da je bila tu tudi cerkev. Novocerkovški dekan Franc Ksaver Gorjup je leta 1777 napisal kratek opis dekanije, v katerem pa je tudi zapisal, da je strassburški kapitel okoli leta 1613ustanovil samostojno župnijo v Vojniku. To je prvi podatek o nastanku nove župnije.

Več na www.Vojnik.si

ŽUPNIJSKA CERKEV IN PODRUŽNICE

Vsak, ki se samo pelje skozi Vojnik lahko ugotovi, da ima naš kraj štiri cerkve in veliko drugih Božjih znamenj.

  • Prvo cerkev svetega Jerneja so postavili na mestu, kjer je že prej stalo svetišče. Med gradnjo sedanje cerkve so naleteli na rimske kamne, ki kažejo na tradicijo že v antiki. Te so vzidali levo in desno od portala na pročelju. Sam škof Slomšek je nagovarjal takratnega župnika Franca Juvanušiča, naj začne graditi novo cerkev, saj je bila obstoječa premajhna. Župnik Franc Ferenčak se je leta 1885 res lotil zidave in tako so 9. oktobra istega leta postavili temeljni kamen. Ponovne gradnje se je lotil župnik Andrej Vodušek. Z deli so pričeli 7. aprila 1896, 7. novembra pa je bila zgradba že prekrita, obokana in pobeljena. Leta 1899 jo je posvetil škof Mihael Napotnik. V tlorisu ima cerkev obliko latinskega križa. Načrte je oblikoval Rihard Jordan. Je nesorazmerno visoka saj je arhitekt načrtoval tako, da bi bilo mogoče podaljšati kapeli v stranski ladji, s čimer bi dobili triladijsko baziliko. Na zahodni strani je v cerkveno pročelje vključen zvonik, ki meri 58 metrov v višino.

  • V župniji je to najstarejša cerkev, prvič je omenjena že leta 1453. Zgrajena je na strmi skalnati vzpetini nad vojniškim trgom. Tržani so se s tem želeli priporočiti sv. Florijanu, zavetniku pred požari. Najstarejši del cerkve je gotski kor. Glavni oltar sega do vrha oboka. V niši je kip sv. Florijana, ki gasi cerkev in hiše pod seboj. V cerkvi najdemo podobe tudi drugih svetnikov. Leto 2000 je bilo za to cerkev prelomno, saj so se začela prva obnovitvena dela. Treba je bilo obnoviti temelje, nato je sledila celotna obnova svetišča, ki se je zaključila z blagoslovom na Florijanovo nedeljo, 6. maja 2000. V letu 2011 je bilo obnovljeno še podporno obzidje. Klopi je izdelala in darovala družina Kraljič. Že dvajset let se gasilci ob Florjanovem godu priporočajo svojemu zavetniku z mašo za vse žive in pokojne gasilce. Pri maši se zberejo tko domača kot sosednja gasilska društva.

  • Cerkev stoji na ruševinah vojniškega gradu visoko nad Vojnikom, kjer je že nekoč stala grajska kapela. Prvič je omenjena v urbarju leta 1524. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1893. Je preprosta enoladijska stavba. Na vzhodni strani je viden del vzidanega rimskega nagrobnika. Na zahodu je prizidan zvonik, na severu pa je stopnišče na kor in zakristija. V cerkvi je le prazen oltar. Na stenah je križev pot. Pred cerkvijo je grajski vodnjak, ob njem pa raste najstarejši črni gaber v Sloveniji. Leta 2013 je celjski škof Stanislav Lipovšek blagoslovil nova zvonova, ki sta posvečena sv. Tomažu in blaženemu Antonu Martinu Slomšku.

  • Cerkev naj bi bila zgrajena leta 1682, izhaja pa iz dokumentov vojniškega magistrata. S cerkvijo sv. Florijana je povezana s stopnicami, ob katerih so tri prenovljene kapele. Leta 2010 je celjski škof Stanislav Lipovšek blagoslovil nov križev pot, ki so ga s prostovoljnim delom postavili domačini. Daroval ga je Danilo Bojanovič. Cerkev je preprosta pravokotna stavba, obrnjena proti vzhodu. Zvonik je na vzhodni strani, na severu je kapela, na južni pa zakristija. Notranjost cerkve je izredno drugačna od zunanjosti. Enoladijski prostor je baročno razgiban in razdeljen na tri prečne pravokotne dele. V cerkvi so tudi orgle, ki spadajo med najstarejše in najlepše v Sloveniji. Spadajo v prehod iz 17. v 18. stoletje. Po prenovi leta 2011 so veliko bližje originalu.