• Letos se je na romarsko pot podalo 27 romarjev in lahko rečemo, da smo bili kot ena velika družina. Majhnost skupine prinaša prednosti, saj je bilo romanje na ta način udobnejše.

    Prvi dan našega romanja so se ustavili v Regensburgu, ki je prestolnica vzhodne bavarske. Aristokratski videz prejšnjih stoletij se zrcali na slikovitih mešcanskih hišah, cerkvah in palačah. V zgodovino mesta sta se neizbrisno zapisla dva svetnika sv. Wolfgang in sveti Emmeram, ustanovitelj benediktanskega samostana. Nato nas je pot vodila v Nurnberg – biser med nemškimi srednjeveški mesti, kjer se je zgodil znameniti sodni proces. Ponovno lepo obnovljen nam pričara vzdušje cvetočega mesta. Nato nas je pot vodila v Koeln, kulturno in trgovsko prestolnico Porenja. Najpomembnejši zaklad mesta je katedrala, ena največjih gotskih zgradb na svetu in je posvečena Svetim Trem Kraljem. Katedrala nas je očarala s svojo veličino in čudovitimi barvanimi okni. Prav tako so si ogledali tudi zakladnico. Z vožnjo smo nadaljevali v mesto Aachen, kjer smo si ogledali kapelo Karla Velikega, ki je prava zakladnica cerkvene umetnosti. V njej se nahaja zlata skrinja s kraljevimi posmrtnimi ostanki. Ker smo Štajerci smo bili še posebno navdušeni nad romantično vinsko cesto ob reki Mozeli, kjer smo si v lokalni vinski kleti v Cochemu privoščili degustacijo njihovih vin. Pot nas je nato vodila v Trier, najstarejše mesto v Nemčiji. Med sprehodom po starem mestnem jedru smo občudovali glavne mestne znamenitosti: Črna vrata največja in najbolje ohranjena rimska vrata v Evropi, v katedrali smo imeli tudi mašo. Zadnji dan romanja pa smo obiskali Tubingen eno najstarejših in najživahnejših nemških univerzitetnih mest, še posebej privlačno zaradi slikovite lege ob reki Neckar. Navdušeni smo bili nad sprejemom župnika v cerkvi Svetega Pavla, kjer smo imeli mašo. Najlepše nas je pozdravil in nam pisno pred vhodom na vratih zaželel dobrodošlico. Del Tubingena – Derendingen pa je za nas Slovence še posebej pomemben, saj je tukaj nekaj časa živel, deloval in tudi umrl Primož Trubar, začetnik slovenskega knjižnega jezika in prvi slovenski pisatelj. Z obiskom cerkve s spominsko ploščo smo tako na ekumenski način obeležili 500 letnico reformacije.

    Naše romanje ne bi bilo tako čudovito, če ne bi imeli vodnika g. Tadeja Jakopiča, ki je prava zakladnica zgodovinskih znanj in človek, ki ga je Bog obdaril z mnogimi talenti, ki jih sedaj prenaša na nas in svoje plemenito poslanstvo podarja mnogim ljudem in lajša njihove stiske. Lahko rečemo samo - hvala Bogu za takšne ljudi, ki jih Slovenija potrebuje. Vsekakor pa ne moremo mimo našega duhovnega vodstva v času romanja, za katerega je s čudovitim žarom poskrbel domači župnik Anton Perger. Njegove besede na avtobusu, njegove molitve in njegova duhovna energija nas je »božala« vse dni našega romanja. Vsak dan smo imeli mašo, kjer nas je nagovoril, nam posredoval mnoge čudovite misli in nam predvsem položil na srce, da nas Bog ljubi takšne kot smo, saj smo edinstveni in vredni njegove ljubezni. Nenanazadnje lahko rečemo – Bogu hvala za takšnega župnika – njegova beseda je vedno izrečena v pravem trenutku in obogatena z njegovo izrednim čutom za sočloveka. Ob koncu romanja pa smo se posebej razveselili novice, da bo naš župljan g. Karli Brezovšek, ki je bil tudi romar na naši poti na god. Svetega Petra in Pavla v stolnici sv. Danijela v Celju posvečen v stalnega diakona in je tako tudi uradno postal »pomočnik« našemu g. župniku. Želimo, da bi ogenj služenja nikoli ne ugasnil.

    In zakaj se tako radi odpravimo na romanje – ker smo skupaj ljudje istih misli, ljudje, ki v srcu dobro mislimo, ki nas povezujejo iste življenjske vrednote, ki se dopolnjujemo, preprosto, ker dihamo kot ena družina in ker potrebujemo duhovno moč za premagovanje vsakodnevnih ovir. Veseli smo, da smo skupaj in ko se razidemo, vemo, da imamo drug drugega in smo zato plemenitejši in srečni .

    Vida Podergajs