ŽUPNIJSKA CERKEV SVETEGA JERNEJA

Preden po glavni cesti prispemo v Vojnik, nas na začetku naselja pozdravi mogočna župnijska cerkev sv. Jerneja. Sedanja cerkev je vsaj že tretja po vrsti in izmed vseh cerkva v župniji najmlajša.
Ker je v 15. stoletju v neki listini kot priča omenjen vojniški vikar Hanns, lahko sklepamo, da je prvotna cerkev stala vsaj že v tem času. Ignac Orožen v delu "Lavantinska škofija"130 piše, da "na cerkveni stavbi ni videti starejših sledov, mogla bi pa biti iz 17. stoletja", iz česar bi sklepali, da je bila prejšnja cerkev ali temeljito prezidana ali pa pri zidavi nove podrta. Orožen piše, da je enoladijska z dvema stranskima kapelama. Poleg oltarjev Marijinega Brezmadežnega spočetja in Prebičanega Zveličarja v kapelah je imela cerkev še oltar sv. Katarine. Po tlorisu stare cerkve (objavil ga je Avguštin Stegenšek)131 vidimo, da se Orožnov skopi opis cerkve z njim približno ujema.
Ladja s prezbiterijem je bila okoli 20 m dolga, na severu je imela prizidano kapelo, na jugu verjetno zakristijo in še drugo kapelo, na zahodu pa je bil prizidan zvonik.
Škof Slomšek je nagovarjal župnika Franca Juvančiča, naj začne z gradnjo nove cerkve, saj je postala stara premajhna. Za Slomškom je h gradnji spodbujal škof Stepišnik. Župnik Franc Ferenčak se je leta 1885 res lotil zidave. Po načrtu domačina Greina so hoteli zgraditi le novo cerkveno ladjo in ohraniti stari zvonik. 9. avgusta 1885 so položili temeljni kamen, toda kaj več kakor temeljev za novo cerkev niso naredili in z delom so prenehali.
Gradnje se je zopet lotil župnik Andrej Vodušek (1892-1911), ki pa je sklenil narediti večjo cerkev od načrtovane. Načrte je naročil pri dunajskem arhitektu Rihardu Jordanu. Z deli so pričeli 7. aprila 1.1896, (pred tem so morali podreti staro cerkev, šolo in župnijsko klet), 7. novembra pa je bila stavba že prekrita, obokana in pobeljena. Posvetil jo je škof Napotnik 12.
julija 1899. leta.

Opis cerkve

Arhitektura se vključuje med podeželske rešitve cerkvenega stavbarstva in poljudno posnema romanski slog. Dolgi cerkveni ladji sta ob slavoločni steni na severu in jugu prizidani kapeli (na južni strani je v podaljšku kapele še zakristija), tako da ima cerkev v tlorisu obliko latinskega križa. Cerkev je nesorazmerno visoka, ker jo je arhitekt načrtoval tako, da bi bilo mogoče obe kapeli podaljšati v stranski ladji in bi tako dobili triladijsko baziliko. Na zahodni strani je v cerkveno pročelje vključen zvonik, kakor da bi rastel iz strehe. Na pročelju so levo in desno ob portalu vzidani ostanki rimskih nagrobnikov, ki so jih našli pri podiranju stare cerkve in šole.
V notranjosti cerkev ne deluje predimenzionirano, saj zavzema tretjino prostora na zahodni strani pevska empora nad troladijskim obokom.
Nad pevskim korom je v drugem nadstropju še galerija.

Poslikava

Cerkev sta leta 1899 poslikala furlanska slikarja Anton Brollo (1868 1926) in Osvald Bierti (1859 - 1945). Pripadala sta mlajši generaciji skupine furlanskih slikarjev, ki so začeli delati na slovenskem Štajerskem kmalu po sredi 19. stoletja.
Slikarja sta vse stenske in strop ne površine pokrila z različnogeometrično, rastlinsko in ornamentalno dekoracijo, ki je umirjena in barvno enotna. Urejeno se prepleta, tako da poudarja arhitekturne elemente (slope, polstebre, pilastre, križ ne oboke) ali pa te celo ustvarja, npr. na nosilnih stenah, na katerih poslikava ustvarja občutek, da so grajene iz velikih kamnitih kvadrov. Dekorativni poslikavi so pridružene - na vrhu slavoločne stene - podoba Kristusa Vladarja, na oboku pa slike štirih cerkvenih očetov in drugih svetnikov.
Slikarsko okrasje sten dopolnjujejo dekorativna barvna okna v ladji in figuralna v prezbiteriju. Na osrednjem je upodobljeno mučeništvo sv. Jerneja, na levem in desnem na zgornji polovici Marija in Jožef, na spodnji pa Marijini starša Ana in Joahim. Na drugih oknih so naslikani apostola Simon in Andrej ter Frančišek Asiški in Frančišek Ksaverij.
Leta 1991 so cerkev prenovili po smernicah 2. Vatikanskega cerkvenega zbora. Po načrtih arhitektke Vere Klepej - Thrnšek so v prezbiteriju položili nov večbarvni tlak v obliki satovja, ki se lepo ujema s poslikavo, in naredili nov oltar, ambon in sedeže iz svetlega marmorja. Kljub tem posegom cerkev ohranja razpoloženje časa v katerem je nastala.

Oprema cerkve

Iz stare cerkve je ostal~ le slika sv. Jerneja (žal močno preslikana) z nekdanjega glavnega oltarja, delo imenitnega avstrijskega poznobaročnega slikarja Martina Johanna Schmidta (1718-1801), imenovanega kar "Kremserschmidt".
Glavni oltar je delo ljubljanskega kamnoseka Feliksa Tomana (18551939). Sestoji iz kamnite oltarne menzena štirih stebrih in oltarnega nastavka: tabernaklja in visokega baldahina. Levo in desno ob tabernakju klečeča angela častita Najsvetejše.
Oltarja v stranskih kapelah je izdelal ljubljanski kamnosek Alojzij Vodnik (1868 - 1939).
Desni stranski oltar Srca Jezusovega je iz raznobarvnega kamna. Ob kipu Srca Jezusovega sta figuri jezuitskih svetnikov sv. Alojzija in sv. Stanislava Kostka.
Na levem stranskem oltarju sta ob kipu Srca Marijinega kipa mučenk sv. Katarine in Barbare. Prižnica in reljefno izrezljan križev pot sta obrtniško podobarsko delo iz delavnice Ferdinanda Stuflesserja iz Groedna na Tirolskem.
Kar nekam skromno in hladno opremo, pač v duhu estetskega okusa cerkvenih krogov v iztekajočem se 19. stoletju, poživlja predvsem dekorativna poslikava in dopolnjujejo barvna okna.