Župnija Vojnik

Župnijski praznik v Vojniku

×

❮ ❯

V nedeljo, 23. 8. 2026, je bila v Vojniku slovesnost ob prazniku svetega Jerneja. Slovesno mašo je ob somaševanju domačega župnika Antona Pergerja, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča, mariborskega generalnega vikarja Janeza Lesnike in vojniškega duhovnika Jožeta Špesa vodil lanskoletni novomašnik br. Ambrož Brezovšek, ki z novim šolskim letom odhaja na študij v Rim. Verniki, ki so napolnili domačo cerkev, so s ponosom prisluhnili spodbudnim besedam br. Ambroža. Pri sveti maši so sodelovali tudi stalni diakon Karli Brezovšek, bogoslovec Janez Špeglič in številni Ministranti. Za lepo glasbeno obarvano slovesnost so poskrbeli pevci MCPeZ sv. Jerneja pod vodstvom prof. Tomaža Marčiča. Po maši so Karitasovi sodelavci in mladi poskrbeli za prijetno druženje ob hrani in pijači Bog pa je vsem poleg svojega blagoslova vsem naklonil lepo vreme.

Milena Jurgec

Prireditev ob zaključku 7. natečaja Zapiši besede

1 / 25

2 / 25

3 / 25

4 / 25

5 / 25

6 / 25

7 / 25

8 / 25

9 / 25

10 / 25

11 / 25

12 / 25

13 / 25

14 / 25

15 / 25

16 / 25

17 / 25

18 / 25

19 / 25

20 / 25

21 / 25

22 / 25

23 / 25

24 / 25

25 / 25

❮ ❯

×

❮ ❯

V četrtek, 16. 4. 2026, je Literarna skupina Znamenje KKD IŠ Vojnik pripravila zaključno prireditev natečaja Zapiši besede. Letošnja tema pesmi je bila spoštovanje. Natečaja se je udeležilo 20 avtorjev, od tega 5 osnovnošolcev. Otroci so poslali sedem pesmi, odrasli pa 29.
Na prireditvi se je predstavilo 14 avtorjev. Antonija Gregorin, Anja Lužar, Marcelino Rezar, Patricija Rezar, Neža Trobiš, Renata Cigler-Gandolfo, Dragan Mitić, Sonja Bastl, Mira Smrkolj, Justina Strašek, Ksenija Stropnik, Alenka Kokalj, Milena Šimunič in Stojan Knez, ki je prejel prvo nagrado za pesem Spoštovanje verovanja. Vsak je povedal nekaj o sebi in prebral eno od svojih pesmi. Tako najmlajši kot starejši so ustvarili čudovite pesmi, ki so nagovorile prisotne. Lahko smo videli, da poznamo veliko vrst spoštovanja do Boga, narave, samega sebe, bližnjega ., vsa pa delajo življenje lepše, a se včasih tega prepozno zavemo. Kot vsako leto je vsak izmed sodelujočih dobil zbirko pesmi. Prireditev je odlično povezovala Sonja Bastl, glasbeno pa so jo polepšale Vokalna skupina Kolorina in Ljudske pevke Taščice.

Milena Jurgec

Prireditev Za mame in očete

1 / 11

2 / 11

3 / 11

4 / 11

5 / 11

6 / 11

7 / 11

8 / 11

9 / 11

10 / 11

11 / 11

❮ ❯

×

❮ ❯

V sredo, 25. 3. 2026, ob zaključku tedna staršev, so člani KKD Ivan Šopar pripravili prireditev, ki je bila posvečena vsem staršem, tudi duhovnim mamam in očetom. Člani Literarne skupine Znamenje, od najmlajših do odraslih, so recitirali pesmi Milene Jurgec, ki so bile posvečene Bogu, Božji Materi, mamam in očetom. Posebni gostje so bili pevci Mariborskega okteta, katerega član je tudi domačin Uroš Jurgec. Zapeli so pesmi, posvečene Božji Materi in domu. Letošnje leto je Kosovelovo leto, zato so s prefinjenim občutkom za vsebino zapeli nekaj Kosovelovih pesmi, ki so jih uglasbili Rudi Bučar, Viktor Mihelčič in Andrej Makor. Prisotne je z navdihujočimi besedami pozdravil župnik Anton Perger. Za zaključek je zazvenela še Zdravljica, ki je zaokrožila lepo vsebino prireditve.

Lea Rezar

Foto Urška Jurgec

Postani luč

1 / 11

2 / 11

3 / 11

4 / 11

5 / 11

6 / 11

7 / 11

8 / 11

9 / 11

10 / 11

11 / 11

❮ ❯

×

❮ ❯

V petek, 13. 2. 2026, so člani KKD Ivan Šopar Vojnik pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Posvečena je bila Srečku Kosovelu ob 100-letnici njegove smrti. Kulturni program so oblikovali člani KKD Ivan Šopar, in sicer od najmlajših do odraslih. Vsebino je povezovala beseda luč, zato je naslov prireditve Postani luč.
Kosovelove pesmi so predstavili Neli Rezar, Maks Kovač in Sonja Bastl, mladi umetniki Lucija Marčič, Ožbej Jager, Jurij Kukovičič, Patricija in Marcelino Rezar ter Otroško-mladinski pevski zbor Hozana z zborovodjem Simonom Jagrom pa so se predstavili z glasbenim delom programa. Prireditev je vodila Lea Rezar.
Slavnostna govornica, dr. Zvonka Zupanič Slavec, je prisotne nagovorila s svojo ljubeznijo do slovenske besede, do slovenske pesmi, do domovine Slovenije in do Boga ter zahtevo, da v času, ki je pred nami, storimo vse, da se vrednote povrnejo. Cankar je v svojem Kurentu čudovito zbral besede o naši deželi, o nebesih na tem koščku zemlje. Naš jezik je več kot le jezik sporazumevanja. Je dom, je zavetje, je kruh in sol, je pesem in molitev. Je tisto, kar nas je ohranilo, ko nismo imeli ne države, ne moči, je tisto, kar je Prešeren dvignil med zvezde, ko je zapisal, da je sinovom, hčeram slovenskim zarja svetla namenjena. In res! A ni prav jezik tisti, ki nas je držal pokonci, ko so se nad nam zbirali črni oblaki? A ni prav jezik tisti, ki nas je učil, da je lepota močnejša od strahu, da je dobrota močnejša od nasilja in da je vera močnejša od dvoma. Slovenci smo narod, ki je svojo identiteto izgradil na svoji besedi, na besedi, ki je bila najprej molitev, nato pesem, nato knjiga, šele nato ustava. Danes pa je naš skupni dom.
Ko govorimo o domovini, ne govorimo le o zemlji, ampak o tem koščku sveta, ki ga je Bog položil med Alpe, Panonijo in Jadran, kot bi hotel reči: Tukaj je prostor lepote, tukaj je prostor miru, tukaj se lahko človek sreča s sabo in svojim Stvarnikom. Ta kraj pa ni popoln. Ni brez bolečine, brez trpljenja, brez preizkušenj. A prav zato je naš, prav zato je resničen, prav zato ga na nek način še bolj ljubimo./ Dragi Prijatelji! Prešernov dan je praznik življenja. Življenja, ki ga spoštujemo od spočetja do narave smrti. Življenja, ki ga varujemo, ker v njem vidimo Božji pečat. Življenja, ki ga ne merimo le po moči, zdravju ali uspehu, temveč po dostojanstvu, ki ga ima vsak človek - bolnik, otrok stari, ranjeni popotnik ali kralj.
Slovenska tradicija, prežeta s krščanskimi koreninami nas uči, da je človek svet, da je vsak človek zgodba, ki jo piše Bog. In zato je tudi naloga vsakega zdravnika, učitelja, duhovnika, starša in soseda, naloga vsakega izmed nas je, da varujemo življenje, da lajšamo trpljenje, da dvigamo padle, da spremljamo osamljene, da stojimo ob strani tistim, ki jih je svet pozabil. To je krščanska etika, to je slovenska srčnost.
Ko danes praznujemo kulturo, praznujemo tudi upanje. Upanje, ki ga je Prešeren videl v narodu, ki je bil majhen, a je nosil v sebi nekaj neizmernega. Upanje, ki ga je Cankar videl v materi, ki moli za svojega sina. Upanje, ki ga vidimo mi, ko se ozremo po naši deželi in rečemo: Hvala za ta dom. Hvala za ta jezik. Hvala za narod. Naj bo ta dan priložnost, da se spomnimo, kdo smo. Da se spomnimo, da smo narod pesnikov, narod delavcev, narod vernikov, narod borcev, ki zna stati pokonci. Narod, ki zna odpustiti. Narod, ki zna ljubiti. Naj bo ta dan priložnost, da se spomnimo, da je domovina več kot prostor - je poslanstvo. Da je jezik več kot beseda - je duša. Da je vera več kot obred - je moč, ki nas drži skupaj.
Dragi prijatelji, naj nam Prešernov dan znova prižge luč v srcih. Naj nas spomni, da smo blagoslovljeni, ker živimo v tej deželi. Naj nas spomni, da je lepota okoli nas klic k odgovornosti. Naj nas spomni, da je kultura most med preteklostjo in prihodnostjo. Naj nas spomni, da smo - kljub vsem razlikam, ena slovenska družina.
Naj Bog blagoslovi našo domovino. Naj blagoslovi naš jezik. Naj blagoslovi naše družine. Naj blagoslovi vse, ki ljubijo ta raj pod Triglavom. In naj v nas živi tista prešerna, svetla misel, ki pravi: Da je vredno živeti. Da je vredno ljubiti. Da je vredno biti Slovenec.

Milena Jurgec

Žive jaslice na Božičnem Vojniku

1 / 18

2 / 18

3 / 18

4 / 18

5 / 18

6 / 18

7 / 18

8 / 18

9 / 18

10 / 18

11 / 18

12 / 18

13 / 18

14 / 18

15 / 18

16 / 18

17 / 18

18 / 18

❮ ❯

Božični Vojnik je doživetje Božje bližine preko najrazličnejših vrst jaslic. Posebno doživetje so žive jaslice. Letos sta jih pripravili dve domači kulturni društvi, in sicer KUD France Prešeren in KKD Ivan Šopar Vojnik.
Najprej so zgodbo o Jezusovem rojstvu prikazali člani KUD France Prešeren ob petju njihovega MoPZ in Ane Pogladič, ki je s citrami popeljala poslušalce v čarobnost dogodka.
Tretji večer so člani KKD Ivan Šopar Vojnik z Mešanim cerkvenim pevskim zborom svetega Jerneja predstavili svetopisemsko besedilo angelovega oznanjenja, potovanja v Betlehem, iskanja prenočišča, Jezusovega rojstva in obisk svetih treh kraljev, ki ga je po svetopisemskem zapisu povzela Eva Smuk. Marjan in Brigita Majger kot Jožef in Marija, angela Neli Rezar in Zoja Marčič, krčmar Uroš Jurgec, pastirji Lea, Patricija, Marcelino, Nathanael Rezar in Mila Veber, sveti trije kralji Matic Marčič, Amadej Bastl in Martin Selan, nosilca zvezde Valentin in Kamila Selan ter povezovalka Sonja Bastl so čudovito predstavili vso lepoto in težave Jezusovega rojstva. Vsak se je zelo vživel v zgodbo in lik, ki ga je predstavljal. Z veseljem so sodelovali mladi, najmlajši še ni dopolnil štiri leta. Zbor je zgodbo dopolnil z lepim petjem pesmi, ki so spremljale dogajanje. Z uvodno glasbeno spremljavo, ozvočenjem in čarobno razsvetljavo je svoje dodal Urban Podergajs. Seveda pa so dogajanje povzdignili odlično sešiti kostumi, ki so v večini nastali izpod rok Marije Krajnc, nekaj Katice Jakopič in drugih, za zvezdo repatico pa sta zaslužna Andrej Marguč in Jurij Rezar. Z navdušenjem je ustvarjalce po predstavi pozdravil celjski upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek in se zahvalil za čudovito božično pričevanje.

Milena Jurgec

Koncert Romarji upanja Mešanega pevskega zbora sv. Jerneja Vojnik

1 / 10

2 / 10

3 / 10

4 / 10

5 / 10

6 / 10

7 / 10

8 / 10

9 / 10

10 / 10

❮ ❯

V petek, 21. 11. 2025, je MeCPZ sv. Jerneja Vojnik izvedel samostojni koncert z naslovom Romarji upanja, kar je tudi naslov letošnjega svetega leta. Beseda romar izhaja iz besede Roma, saj je bilo nekoč glavno potovanje oz. romanje v Rim. Vsako sveto leto je zaznamovano z vsebinami, ki govorijo o Božji ljubezni, usmiljenju, odpuščanju in odrešenju. Sveto leto 2025 je še posebej naravnano na upanje, ki ga romarji na tej zemlji še kako potrebujemo. Prireditev je povezoval Gašper Trupej.
Program pesmi je bil raznolik, posvečen sveti Ceciliji in svetemu letu, zato je zazvenela tudi himna Romarji upanja in na koncu Pesem sužnjev ob čudoviti orgelski spremljavi dirigenta Tomaža Marčiča. Kot gost je z igranjem na trobento nastopil Erik Brezovšek, ki trenutno končuje magisterij na Umetniški univerzi v Gradcu, redno igra v Filharmoniji v Salzburgu in poučuje na Glasbeni šoli na Koroškem v Avstriji.

Milena Jurgec

15. koncert Marijinih pesmi

1 / 7

2 / 7

3 / 7

4 / 7

5 / 7

6 / 7

7 / 7

❮ ❯

V soboto, 11. 10. 2025, je bil v cerkvi sv. Jerneja v Vojniku 15. koncert Marijinih pesmi. Prvi koncerti so bili v cerkvi Device Marije. Vzdušje je bilo vedno čudovito, a po končanem koncertu je bila v okolici cerkve tema, zato so se organizatorji odločili, da se po jubilejnem, desetem, odvija v župnijski cerkvi.
V letošnjem programu so sodelovali MoPZ KUD France Prešeren Vojnik pod vodstvom Emilije Kladnik Sorčan, MeCPZ sv. Jerneja Vojnik pod vodstvom Tomaža Marčiča, MePZ Forte pod vodstvom Lovra Freliha in spremljavi Petre Bračko, Otroško-mladinski pevski zbor Hozana s Simonom Jagrom, Ljudske pevke Taščice, Lucija Marčič na flavti in Tomaž Marčič na orglah ter skupina Shalom, ki sicer deluje na Ljubečni, a je vodja Aleš Kolšek doma v Vojniku. Koncert je odlično povezoval Gašper Marčič.
Program, ki so ga izvajale skupine je bil čudovit. Za spremembo so cerkveni zbor in Forte ter Lucija in Tomaž nastopili na koru, kjer so lahko v spremljavi zazvenele orgle. Ob zaključku je pesem Kraljica venca rožnega povezala pevce in poslušalce. Koncert je potekal v organizaciji Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Jerneja in župnije Vojnik. Za 15 let organizacije koncertov imajo zasluge domači župnik Anton Perger, zborovodja Tomaž Marčič in predsednik KKD IŠ Vojnik Benedikt Podergajs.

Milena Jurgec

Predstavitev monografije Marjana Gruma, Slovenca iz Argentine

1 / 2

2 / 2

❮ ❯

V četrtek, 25. septembra, je bila v Domu sv. Jerneja v Vojniku predstavljena monografija o umetniku slovenskega rodu Marjanu Grumu, ki že več desetletij živi in ustvarja v Argentini.
Sodelovali so sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, poznavalka Grumovega opusa Darja P. Cerar ter urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Dogodek je povezovala Rozmari Petek, glasbeno pa so ga obogatili pevci Okteta In spiritu. Ob predstavitvi knjige so si obiskovalci lahko ogledali tudi kratek film o umetniku ter manjšo fotografsko razstavo njegovih del.
Življenjska zgodba umetnika Marjana Gruma je izjemna. Rodil se je leta 1939 v Podkraju pri Igu. Ob koncu druge svetovne vojne je moral zaradi komunističnega nasilja z materjo ter bratoma in sestro peš zbežati čez Ljubelj. Očeta Jožefa Gruma so pred smrtjo zelo mučili in nato obesili. Družina je prek begunskih taborišč leta 1949 prišla v Argentino. Tam so začeli novo življenje v težkih pogojih revščine in izseljenstva. Marjan je kot mladostnik opravljal različna dela, nekaj posebnega pa je bilo delo v trgovini z umetniškimi barvami, kjer ga je za ustvarjanje navdušil mehiški profesor. Kot samouk je umetniško pot začel pri 37 letih. Umetnost ga je močno prevzela, še posebej kiparstvo in slikarstvo, pri čemer se je specializiral za varjenje železa in delo z drugimi kovinami.
Grumova umetnost združuje vsakdanje prizore argentinskega življenja in hkrati močno reflektira tragično slovensko polpreteklo zgodovino. Pogosto upodablja glasbenike, plesalce tanga in gavče, obenem pa tudi ekspresivne prizore trpljenja, vojne in upora. Njegova dela nosijo izrazito sporočilnost, predvsem o človeškem dostojanstvu, trpljenju in spominu. Posebej je izstopal tudi s slikarskimi deli, kjer prevladujejo obrazi z intenzivnimi barvami in pogledi, ki gledalca silijo v razmislek.
Z ženo slikarko Noemí Beatriz Corvalán živi in ustvarja v umetniški četrti La Boca v Buenos Airesu, kjer vodita Kulturni center Museo Conventillo Marjan Grum. Ta prostor deluje kot bivališče, delavnica, atelje, galerija in kulturno prizorišče, v katerem se vrstijo številne kulturne prireditve. Leta 2003 je mestna oblast center razglasila za kulturni spomenik in prostor posebnega pomena. Grum je svoje umetnine predstavil že po vsem svetu. Marjanu Grumu so letos 29. junija v Šentjoštu podelili Ehrlichovo priznanje z medaljo. Priznanje je v njegovem imenu prevzela Miriam Oblak, njegova sorodnica iz Argentine.
Za predstavitev knjige v Vojniku je poskrbela družina Selan, ki je do nedavnega prav tako živela v Argentini.

Milena Jurgec

14. božični koncert vojniških zborov in solistov

1 / 8

2 / 8

3 / 8

4 / 8

5 / 8

6 / 8

7 / 8

8 / 8

❮ ❯

V nedeljo, 29. 12. 2024, so se poslušalci zbrali v župnijski cerkvi svetega Jerneja. Ob zvokih, ki jih je iz orgel izvabil organist Tomaž Marčič, so se v mislih lahko vrnili v sveti večer. Večer, ki je preplet duhovnosti in družinske topline. Večer, ki vsem ponuja čas za premislek - o daru življenja, o vrednosti ljubezni, ki jo delimo z drugimi, in o tem, kako živimo svojo vero. Večer, ki nam ponuja možnost ponovnega doživetja (najpomembnejšega daru) - Jezusovega rojstva. Njemu v čast so pripravili 14. božični koncert vojniških zborov in solistov. Kot solistka je nastopila tudi Pina Berk, ki je zaigrala na flavto. Pina je Vojničanka. Je študentka dodiplomskega študija glasbe na Akademiji za glasbo v Linzu, uspešna flavtistka, ki je na različnih tekmovanjih doma in v tujini osvojila številna priznanja. Med zbori pa so z izbranim programom nastopili: Moški pevski zbor KUD France Prešeren Vojnik pod vodstvom Emilije Kladnik Sorčan, Mešani cerkveni pevski zbor sv. Jerneja pod vodstvom Tomaža Marčiča, Mešani pevski zbor Forte pod vodstvom Lovra Freliha, Otroško-mladinski pevski zbor Hozana pod vodstvom Simona Jagra in Oktet In spiritu z vodjo Danico Pirečnik. Prireditev je odlično povezoval Matic Marčič. Da je bilo vse prav, pa je, kot na vseh koncertih BV, poskrbela Urška Mužar.

Milena Jurgec
Foto: Matjaž Jambriško

Božični koncert Mešanega pevskega zbora Rosika

1 / 4

2 / 4

3 / 4

4 / 4

❮ ❯

V nedeljo, 22. 12. 2024, je kot prvi gost na Božičnem Vojniku v cerkvi sv. Jerneja nastopil Mešani pevski zbor Rosika iz Lovrenca na Pohorju, ki ga že deveto leto vodi Uroš Jurgec, doma iz Vojnika. Zbor je v zadnjih letih zelo napredoval in pripravlja zelo lepe koncerte, udeležuje pa se tudi tekmovanj, kjer je prav tako uspešen. Pevci so poslušalce očarali s čudovitim petjem ter zelo lepim izborom pesmi, ki so na programu v božičnem času. Prireditev je z izbranimi besedami povezovala Rozmari Petek. Vsi skupaj so navdušili poslušalce, ki so napolnili župnijsko cerkev. Koncert je bil njihov zadnji v letu 2024.

Milena Jurgec
Foto: Matjaž Jambriško

14. koncert Marijinih pesmi

1 / 9

2 / 9

3 / 9

4 / 9

5 / 9

6 / 9

7 / 9

8 / 9

9 / 9

❮ ❯

V soboto, 12. 10. 2024, je potekal v cerkvi sv. Jerneja v Vojniku 14. koncert Marijinih pesmi. Sodelovali so Otroško-mladinski PZ Hozana, Arclinski fantje z Ano Pogladič, MoPZ KUD France Prešeren Vojnik, MePZ Forte, VS Kolorina, MeCPZ sv. Jerneja Vojnik in Fantje z Jožefovega hriba. Moški, ženski in otroški glasovi so čudovito zazveneli v čast Materi Božji. Povezoval je Gašper Marčič. Prisotne pevce je pozdravil in se jim zahvalil za zelo lep program domači župnik Anton Perger. Katehistinji Mateji Oprčkal je voščil za njeno srečanje z Abrahamom, pevci moškega zbora pa so ji zapeli. Ker je imel koncert tudi žalosten pridih, saj je umrl pevec moškega in cerkvenega zbora Franci Korošec, je med koncertom na ambonu gorela sveča, ki jo je Anton Perger vzel, stopil med pevce na prostor, kjer je do sedaj stal Franci, in skupaj so njemu v zahvalo za dolgoletno petje, slovo in spomin zapeli Slomškovo v Nebesih sem doma. Zelo čustven trenutek. Ob zaključku koncerta so vsi pevci skupaj zapeli pesem Ljubljena slovenska hiša.

Milena Jurgec

Ponovitev zlate maše Jožeta Špesa in srebrna maša Mateja Jakopiča

1 / 4

2 / 4

3 / 4

4 / 4

❮ ❯

V nedeljo, 25. 8. 2024, je bilo v Vojniku zelo slovesno, saj je imel ob farnem prazniku ponovitev zlate maše domačin Jože špes, Matej Jakopič pa je obhajal srebrno mašo, ker je bil lani, ob 25 letnic mašništva, na mirovni misiji z vojaki. Slovesni pridigar je bil dr. Bogdan Kolar, ki je orisal delo jubilantov, ki ju zelo dobro pozna in sta vsak na svojem področju pomembna duhovnika. Jože Špes je pomemben člen v baziliki Lurške Marije v Brestanici, saj je svoje duhovniško poslanstvo opravljal že štirideset let, Matej Jakopič, ki je bil v začetku svojega duhovništva pri njem kaplan, pa je slovenski častnik in od leta 2015 vojaški vikar. Na slovesni maši sta pela MeCPZ sv. Jerneja in MePZ Forte. Za čudovito zunanjo dekoracijo je poskrbel Mirko Krašovec. Po maši so vernike z dobrotami pridnih gospodinj postregli člani Karitas in animatorji. Sledilo je slovesno kosilo za domače in dekanijske duhovnike, pevce, župnijske sodelavce ter goste.

Milena Jurgec

Maša za domovino

V nedeljo, 23. 6. 2024, je bila v Vojniku, v podružnični cerkvi sv. Tomaža, sveta maša za domovino, ki jo je daroval vojaški vikar Matej Jakopič. V svojem kratkem, a jedrnatem nagovoru je vernikom predstavil tri čolne, na katerih krmari človeštvo in je zelo pomembno, kako krmarimo in s kom. Predstavil je kratko zgodbo o resnici in laži, katere zaključek je, da laž potuje po svetu oblečena v oblačila resnice in jo je težko prepoznati, resnica pa je vedno gola, zato ji ljudje zelo težko verjamemo. Po zaključeni maši je pri Koči pri Tomažu potekala še občinska proslava ob dnevu državnosti, ki so jo pripravili člani KUD France Prešeren Vojnik in KKD Ivan Šopar Vojnik.

Milena Jurgec

Zaključek 5. literarnega natečaja Zapiši besede

V soboto, 4. 5. 2024, so se v Domu svetega Jerneja v Vojniku zbrali literarni ustvarjalci, ki so s svojimi deli sodelovali na natečaju Literarne skupine KKD Ivan Šopar Zapiši besede. Letošnja vsebina je imela naslov Zvestoba ter Laž ali resnica.
Možno je bilo napisati pesem ali prozo. Sodelovali so štirje učenci OŠ Vojnik: Mara Fendre in Neja Kršlin ter Marcelino in Patricija Rezar. Med odraslimi so sodelovali pesniki Stojan Knez, Alenka Kokalj, Sonja Bastl, Silva Sever, Irena Ivanovič, med pisatelji pa so bili: Justina Strašek, Mira Smrkolj, Dragan Mitić, Ivica Kos, Renata Cigler - Gandolfo in Marija Deželak. Na zaključni prireditvi so se predstavili s svojimi pesmimi ali pa odlomki iz proznih del. Bili so deležni velikega aplavza. Vsi sodelujoči so prejeli priznanje, zbirko del in knjigo Bogdana Kolarja Pod varstvom svetega Jerneja. Na prireditvi so s prijetnim petjem navdušili pevci MoPZ KUD France Prešeren in Arclinski fantje ter z igranjem Harmonikarski orkester Mikola ob povezovanju Gašperja Trupeja.

Milena Jurgec
Foto: Lea Sreš